torek, 20. januar 2009

Še vedno sem tukaj (prosta poezija)


Še vedno sem tukaj(prosta poezija)

glasba: Debussy Clair de Lune

http://www.youtube.com/watch?v=KKPBtZ0Zzok&feature=related


slika: Stanka Golob

Ne vem kam me nosijo solzni tokovi,
a čustvom se svojim
ne morem upreti.
Morda si preveč
sem pustila želeti,
užiti ljubezen
vso njeno lepoto?

Še vedno sem tukaj,
še reka mi teče…
Globoko v meni vse sanje živijo.
Ko vpijam vonjave,
po tebi dišijo,
kot vigredno cvetje
se z njimi prebujaš.

Ne vem kam me nosijo solzni tokovi,
ko v svojem nemiru
odgovore iščem.
Visoke so gore,
stojim pod stopniščem,
pogled me odnaša
do mavrice naju.

Še vedno sem tukaj,
še sonce je v meni…
Nalahno pobožam odsev mesečine.
Sedanjost, prihodnost…
naj nikdar ne mine.
Prenežne so misli,
ker v sebi sem dete.

Ne vem kam me nosijo solzni tokovi,
ko v toplem smehljaju
si upanja puščam.
Vse žalostne misli,
zdaj v sebi opuščam:
Morda pa le sonček
mi malo nagaja?

***


Zgoraj priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob(več o njej pa v spremnem besedilu)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 17.1.2009

MEHKE STENE


Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost.Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.spremna



beseda:Nataša Kovšca




















torek, 06. januar 2009

Je z mojim poklonom (prosta poezija - rime) / Kje si Romeo? (haiku)

Je z mojim poklonom
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Jim Brickman-The Gift


http://www.youtube.com/watch?v=2HJiL6OerCI

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)


slika: Stanka Golob
(ples)


Iz mehkega puha ti šivam odejo.
S peres, ki jih nosijo angelska krila.
Z biserno roso posula sem mesta:
Naj se svetlijo na tvojem telesu.

Da te ugledam v vsej sončni svetlobi,
ko legla bom k tebi … v posteljo vročo.
Med želje medene,
povzpnem se čez stene,
ovite v liane pod tvojim balkonom.

Morda te dosežem, prestopim to mejo.
Kot Romea k Juliji vleče me sila.
Za nama se vije zvezdnata cesta:
Spet najdeva skupaj se v pravljičnem plesu.

Mar sebe zdaj rišem v fanta podobi?
Ne. Malo le sproščam si dušo pojočo.
Še bolj pa nagajam,
ker spet te osvajam
in čakam nestrpno te z modrim balonom.

Da dvigne me k višku tvoj zrak, ki me greje.
Ker vsa sem peresa v odejico všila.
Ostala brez njih sem, a z istega testa:
Ne iščem se v koncu … ne iščem v slovesu.

Pa vendar le misel … že v tvoji sem sobi.
Darove ti nosim za srečo bodočo.
Naj k sebi te vzame,
poljub ta ujame...
Ker v njemu ljubezen je z mojim poklonom.

***

Kje si Romeo?
(haiku)

Zakaj smo danes
Julije trubadurji?
Kje si Romeo?

(Plečnikovo stopnišče Ponikve na tolminskem)

Če mi nagajaš,
ti vedno vse oprostim.
Dobro veš zakaj...

Nikoli nisem
le jaz ... še si ob meni.
Vem, ker te čutim.


V mojih očeh se
svetijo jasne noči.
Naj te doseže.

****************************************


Priložene slike so znova delo zlatih rok

STANKE GOLOB

Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja specifična
tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009

naslov slike: obvezna smer in avtorica

Likovna dela Stanke Golob izžarevajo nemiren, ustvarjalen duh, ki vedno znova išče nove izrazne možnosti in odkriva nove motive v svojem likovnem delu. V svojem opusu je izoblikovala kar nekaj tematskih in izraznih ciklov, ki pa jih praviloma ne zaključi, ampak na njih dela vzporedno. To so predvsem krajine za katere najde motive ob Bači in Soči, pa cikel povsem abstraktnih kompozicij in cikel kompozicij, ki slonijo na vizualnih prevarah. Nekaj posebnega pa je cikel umetniških objektov, pri katerih se poigrava z zrcali, ki ustvarjajo navidezne prostore in vizualne učinke. Sedaj raziskuje možnosti, ki jih nudi steklo, ki omogoča kompozicije v več slojih in vključuje tudi svetlobo in sence.
Pri krajinskih motivih zasleduje dva cilja, upodablja značilnosti domače pokrajine, ali pa krajinski motiv le izraža lirska razpoloženja. Spet v drugih primerih realno krajino spremeni v nadrealni prizor tako, da vključi abstraktni element. S tem pri gledalcu vzbudi slutnje in asociacije, da slika kaže nekaj več kot je videti na prvi pogled. Pri povsem abstraktnih motivih pa je pomembna predvsem uravnoteženost kompozicije in harmonija barv in tonov. Pri Stankinih slikah pa je tudi abstrakcija povezana z naravo, kadar osnovni motiv najde v vzorcih na prodnikih. Čeprav najdeni motiv likovno predela in ga kompozicijsko umesti v slikovni prostor, ostane z naravo povezan tudi tako, da je na sliki iz enakega materiala kot v naravi – iz kamnine.
Slike in objekti, pri katerih uporablja steklo, ogledala in svetlobo se le na videz oddaljujejo od drugih tem in motivov. Navsezadnje je glavna sestavina stekla kremenčev pesek; prodniki in pesek pa se oblikujejo v prozorni vodi, za katero so značilni tudi lom svetlobe in zrcalne podobe na njeni površini. Vsi ti elementi so v teh umetniških objektih uporabljeni na nov način, tako da ustvarjajo zanimive vizualne in likovne učinke. Gledalca presenetijo s kubistično razčlenjenim prostorom in simultano pomnoženimi pogledi na motiv.
Slikarsko ustvarjanje Stanke Golob je že toliko poznano, da se zdi kar odveč omeniti njeno specifično slikarsko tehniko slikanja s peskom. Tehniko, ki jo je sama razvijala, obvlada skoraj do virtuoznosti. V slovenskih rekah in potokih je uspela najti pesek v bogati paleti barvnih odtenkov, ki ji omogočajo pretanjeno barvno in tonsko niansiranje, s katerim dosega lirska razpoloženja krajin, kot tudi duhovno izraznost abstraktnih vsebin.







sobota, 03. januar 2009

Novo ti rojstvo življenje ponuja (sonet) Moja pesem si (haiku)

Nova nam rojstva življenje ponuja
(sonet)

glasba: Love Quotes (instrumental)

http://www.youtube.com/watch?v=O4Vhp2AdIV8&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika: Stanka Golob

Sonce morda je res krogla žareča,
če se umikaš … bojiš se vročine.
A ko začutiš objem te topline,
z njim v naročju odpira se sreča.

Tam na obzorju se zlato rdeča
barvajo polja nebesne širine.
Vsa ta svetloba, ki sije v globine
in vase te vzame… Lepota ni ječa!

Nežno na tebi se žarki lovijo,
ker vsa narava se s tabo prebuja.
Prvi koraki le majhni se zdijo …

A, ko zaveš se … nič več ti ni tuja.
Njeni cvetovi še bolj zadišijo…
Novo ti rojstvo življenje ponuja.

***

Moja pesem si
(haiku)

V tvojem pogledu
vedno najdem metulje.
Skupaj letiva.

Dan v naravi,
me je še bolj približal.
Sledi lepih sanj.


Kadar si daleč,
te poiščem v sebi.
Ker te rabim.

Dvigujem roke
proti tvoji svetlobi.
Moja pesem si.

***

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob


Slikarkino navezanost na domače okolje poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009

naslov razstave: MEHKE STENE






















četrtek, 01. januar 2009

Kaj rabiš? Kaj rabim?

Kaj rabiš? Kaj rabim?

(kombinacija proste poezije in poezije v rimah)

glasba: Beauty (instrumental)

http://www.youtube.com/watch?v=f85GbkktriM&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)


slika: Stanka Golob

Iskrijo se misli …
vse najine steze,
kjer stopala skupaj
sva soncem na prsih.
Ljubezen izveze
najlepše spomine,
z zlatom posute
so svilnate niti.

Bogate tkanine …
njih skladnost celota,
se v novih zdaj željah
prelivajo s kožo.
Brezčasna lepota,
ki vame se vpija,
kjer z vročih poljubov
gejzirji kipijo.

Ta zven - melodija …
spet vlečeš me vase,
ko nežiš in božaš
nemirna vrelišča.
Na svetle terase
te željno povabim
Naj znova pojijo
se s tvojih studencev.

Kaj rabiš? Kaj rabim?
Nikar se ne vprašaj,
ko vame se vtočiš,
odprla bom vrata.
Le žarkov prinašaj
in jaz jih bom zate,
da pravljične sanje
se v stvarnost vživijo.

***

(haiku)

Zvezdice v očeh,
kakor tiste na nebu.
Mar je to sreča?

Najlepše misli
se rodijo ob tebi.
Prav vsak utrinek.



Zgoraj priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja
specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo pa si je moč ogledati

v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009

naslov razstave: MEHKE STENE






torek, 30. december 2008

VSA SREČA SVETA (naj nas doleti v letu 2009)

VSA SREČA SVETA

“naj nas doleti v letu 2OO9″

(kombinacija soneta in prostih rim)

glasba: Happy New Year (ABBA)

http://www.youtube.com/watch?v=dcLMH8pwusw

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)


slika: Stanka Golob

Če moč bi imela …
kot sonce neba,
razlivala žarke na vse bi strani,
da vsak bi zasvetil
v mraku … v temi,
nikdar ne izgubil bi sanj in želja.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

Če moč bi imela …
sij čistih voda,
solzami bi prala vso žalost - kali,
le z bistrih izvirov
bi točili si,
napoj, ki bi vračal svetlobo srca.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

Če moč bi imela …
vso vero boga,
od duše do duše
odprtih dlani,
bi nosila radost – darove na tla;

posula bi s cvetjem
vse sive poti,
da vsak bi se našel
v ljubezni za dva,
za sabo pa puščal bi tople sledi.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

***
Pa vendar ujamem
te žarke neba.
Ne rabim višine,
bogov vseh moči.
Ni treba poseči v čistino voda,

ker v tvojem naročju
se solza bistri.
Drug drugemu dala
sva sonca luči,
ko v srcu razrašča se čudež sveta…

Vem,
to ni le pesem
otroških oči,
to TI si ljubezen … vsa sreča sveta.

****

(haiku)

Biserne solze
lovim v svoje oči.
Kmalu v sreči.


Čez širno nebo
naj ponese jo k tebi.
Ta sončni napoj.

*****************************************


Zgoraj priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob
(več o njej pa v spremnem besedilu)

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009

MEHKE STENE



Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost.


Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.
Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.

spremna beseda:Nataša Kovšca



nedelja, 28. december 2008

Tukaj ostajam ... (prosta poezija) Padajo z neba (haiku)


Tukaj ostajam...

(prosta poezija)

Mariah Carey - Forever (High Quality)

http://www.youtube.com/watch?v=xGV5tppLvJM&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)


slike - Stanke Golob

Tukaj ostajam …
ob tebi moj ljubi,
četudi po zraku kdaj drug vonj zatava.
Le mali je strahec ...
kot votel balon je,
ki brž ga odpihnem,
ker hočem verjeti.

**

Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
strahovom,
ki jemljejo tople dotike.
Ker vem, da poljubi
me kličejo k sebi,
prevroče gorijo
mi ustnice tvoje.

Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
vrtincem, ki vpijajo sončne dišave.
Ker najdem jih znova
na tvojem oltarju,
dehtijo ... želijo
ljubezni si v dvoje.

**

Tukaj ostajam,
nikar se ne zgubi ...
četudi kdaj solze v oči ti prinašam.
Le malo zablodim,
če strme poti so ...
a brž se povrnem,
želim te imeti.

**

Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
brezspotjem,
ko vidim pred sabo življenje.
Povabi me k sebi,
v svoj svet domišljije
in jaz ti razkrijem
vse njene napoje.

Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
tokovom,
ki jemljejo magične sanje.
Zavij me s hotenji,
z globin nama sije ...
vseh čutov zbujena
naj pesem zapoje.

*******************

Padajo z neba
(haiku)



Svetle misli naj
te dvignejo v nov dan.
Ali jih čutiš?


Vse tisto kar te
osrečuje je sonce.
Dotikam se ga.

Že vsak najmajši
drhtljaj me dvigne utrip.
Nemir me boža.

Še sem tukaj, še …
Še bolj kot kdajkoli prej.
V danes in jutri.

Skozi okno zrem
in lovim tvoje želje.
Padajo z neba.


Če bi imeli
dovolj moči v sebi.
Kakor val morja.

***




Zgoraj priložene slike so znova delo zlatih rok
STANKE GOLOB

Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009



Likovna dela Stanke Golob izžarevajo nemiren, ustvarjalen duh, ki vedno znova išče nove izrazne možnosti in odkriva nove motive v svojem likovnem delu. V svojem opusu je izoblikovala kar nekaj tematskih in izraznih ciklov, ki pa jih praviloma ne zaključi, ampak na njih dela vzporedno. To so predvsem krajine za katere najde motive ob Bači in Soči, pa cikel povsem abstraktnih kompozicij in cikel kompozicij, ki slonijo na vizualnih prevarah. Nekaj posebnega pa je cikel umetniških objektov, pri katerih se poigrava z zrcali, ki ustvarjajo navidezne prostore in vizualne učinke. Sedaj raziskuje možnosti, ki jih nudi steklo, ki omogoča kompozicije v več slojih in vključuje tudi svetlobo in sence.

Pri krajinskih motivih zasleduje dva cilja, upodablja značilnosti domače pokrajine, ali pa krajinski motiv le izraža lirska razpoloženja. Spet v drugih primerih realno krajino spremeni v nadrealni prizor tako, da vključi abstraktni element. S tem pri gledalcu vzbudi slutnje in asociacije, da slika kaže nekaj več kot je videti na prvi pogled. Pri povsem abstraktnih motivih pa je pomembna predvsem uravnoteženost kompozicije in harmonija barv in tonov. Pri Stankinih slikah pa je tudi abstrakcija povezana z naravo, kadar osnovni motiv najde v vzorcih na prodnikih. Čeprav najdeni motiv likovno predela in ga kompozicijsko umesti v slikovni prostor, ostane z naravo povezan tudi tako, da je na sliki iz enakega materiala kot v naravi – iz kamnine.



Slike in objekti, pri katerih uporablja steklo, ogledala in svetlobo se le na videz oddaljujejo od drugih tem in motivov. Navsezadnje je glavna sestavina stekla kremenčev pesek; prodniki in pesek pa se oblikujejo v prozorni vodi, za katero so značilni tudi lom svetlobe in zrcalne podobe na njeni površini. Vsi ti elementi so v teh umetniških objektih uporabljeni na nov način, tako da ustvarjajo zanimive vizualne in likovne učinke. Gledalca presenetijo s kubistično razčlenjenim prostorom in simultano pomnoženimi pogledi na motiv.

Slikarsko ustvarjanje Stanke Golob je že toliko poznano, da se zdi kar odveč omeniti njeno specifično slikarsko tehniko slikanja s peskom. Tehniko, ki jo je sama razvijala, obvlada skoraj do virtuoznosti. V slovenskih rekah in potokih je uspela najti pesek v bogati paleti barvnih odtenkov, ki ji omogočajo pretanjeno barvno in tonsko niansiranje, s katerim dosega lirska razpoloženja krajin, kot tudi duhovno izraznost abstraktnih vsebin.







sreda, 24. december 2008

Povzdinem te pesem (Božični utrip)

Povzdignem te pesem
(Božični utrip)

glasbena podlaga: Celine Dion-Oh Holy night

http://www.youtube.com/watch?v=7Jr-2eyRtV4&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=-HmwY9LlBlk&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

slike - Stanka Golob

Povzdignem te pesem ...
ki daješ nam krila
in nosiš nam upov in vere v življenja.
Če noč me objema ...
nikdar nisi nema,
ker s tabo prižge se na tisoč luči.

Povzdignem te pesem ...
vsa nežna in mila,
ti srčno zdravilo, ki brišeš trpljenja.
Če solze kapljajo,
se z mavrico naju
spet sonce zahvali za kaplje srca.

Povzdignem te pesem ...
v ta čas, ki prihaja,
ki rišeš nam večnost - nebeške gradove.
Ko rasteš v višine,
spet segaš v globine,
da srečo in radost bi čutili vsi.

Povzdignem te pesem ...
v to noč ki napaja,
ko čustvom odpiraš najlepše darove.
Ne vežem te nase,
jih nimam le zase:
Naj dar bo vesolju ... vsem bitjem neba.

***

Povzdignem te pesem ...
ljubezen brezčasna,
na vekov boš veke zapisana vame.
Ubrana dvoglasna,
skrivnostna zdaj jasna:
Da v duhu Božiča ... nje zven te prevzame.



*******
*****
***
**


(haiku)

Samo mali pih,
pa se zasmeje ves svet.
Tvoje zvezdice.


Predajajmo se
drug drugemu v ljubezni.
Kot sonce rdiš.


_____________________________________________

Harmonije, veselja, tudi zimskih radosti, sreče,
zdravja, miru, čarobnih iskric, topline, nežnosti in mehkobe,
sončnih žarkov vsaj za dušo in srce
vseobsežne ljubezni in tudi tiste intimne ljubezni za dva!

Naj bo letošnji Božiček odprtih rok ...
do vseh vas / nas / njih / tudi zame in zate!


Vas objema Vilinček!


Zgoraj priložene slike so znova delo zlatih rok

Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

Več pa si lahko preberete o njej že na prejšnjih straneh
oz. še kaj dodam naslednjič.

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,
do 9.1.2009












torek, 23. december 2008

Želela bi te ... // V deželi čudes (haiku)

Želela bi te....

glasbena podlaga: Mariah Carey & Whitney Houston - When You Believe

http://www.youtube.com/watch?v=rwyAQmhMXls&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)


Umetniška slika iz peska - Stanke Golob

Želela bi te …
čisto malo ob sebi,
s pogledi topiti se v tvojih očeh.
Čisto malo, le malo …
ničesar ti vzeti,
le srečo iskala na tvojih bi tleh.

Želela bi si …
pa ne vem če ga slišiš,
moj glas ki obrača se v tvoje smeri.
Res ne vem? A le upam …
da nosi ga k tebi,
ko željno odzvanjam v tišino noči.

Želela bi ti …
da se najdeš v soncu,
ki nežno razliva se v svilo neba.
Kar želiš si, kar hočeš …
naj čas ti ne vzame,
teh žarkov, ki v mraku zlatijo duha.

Želela bi te …
čisto malo ob sebi,
polagala čustva bi v tvoje srce.
Čisto malo, le malo …
Mar čutiš ljubezen?
Na ustnah rdijo darovi za te.

*************************

V deželi čudes
(haiku)

Umetniška slike iz peska - Stanke Golob

Vem. Morala bi
biti malo bolj strpna.
Notranji utrip.


Ko si želiš, ko
si želiš močno bližine.
Najdem te v glasbi.


Naj se uležem
na tvoja žametna tla.
V deželi čudes.

************************
**************************


Še nekaj o umetnici STANKI GOLOB,
tokrat pripenjam tudi na glavno stran,
vsebine o njenem ustavrajnju in delih
in še enkrat obveščam, da si je moč razstavo ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2008





MEHKE STENE

Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.
V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost. Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.
Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.
Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.


spremna beseda:Nataša Kovšca















petek, 19. december 2008

Zdaj z mano je "On" (mojemu očeto v spomin) / Že takrat (haiku)





Zdaj z mano je "On"

Posvečno: mojemu OČETU v spomin

Kitaro,The best of Kitaro.

http://www.youtube.com/watch?v=H2FFDDWz3R0&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pasno na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)


Umetniška slika iz peska - Stanke Golob


Odpiram si vrata in okna neba,
višine potujem do sinjih gradov.
V lepote brezmejne,
že tam sem bila …
utrinke sem brala v svoje dlani.

Bilo jih je sedem … žarele so v noč.
Vse želje sem zlila iz sončnih oči.
Za vsakega nekaj,
za jutri – v nekoč …
med solzami rasla je radost na tleh.

Za vsakega nekaj, za jutrišnje dni…
Na štirih perescih sijal je obraz
ljubezen je vela
v brezčasne luči …
na sever na jug, tja na vzhod in zahod.

***
Minila so leta, ko k njim si odšel.
Še zvon se poklanjal je tebi v slovo.
Vem moral si vstran,
pa čeprav ne želel …
ker klic bil močnejši je z večnih svetov.

A v sebi še čutim, da bil si z menoj.
Izpolnil mi žar si poslednjih besed.
Ker tisto obljubo
si nosil s seboj …
podaril utrinkov mi svetlih si zvezd.

Kod čudež bi božal še zadnji tvoj dih.
še vedno jih berem za srečo vseh nas.
Iz deteljic drobnih
še veje tvoj stih ...
Ljubezen je v meni … Zdaj z mano je »On«.

***

Že takrat...

(haiku)

Že takrat so se
pisale naju poti.
Utrinki iz zvezd.

****************


Nedolgo nazaj 11.12.08

je bila v galeriji

Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu,

odprtje razstave slik iz peska umetnice

STANKE GOLOB

z naslovom "MEHKE STENE"


Gre za enkratne in posebno razstavo.
Vse slike so namreč izdelane iz peska,
nabranega v potokih, kamnolomih in meliščih po vsej Sloveniji

Več se da najti še na BINOVI strani, sem si pa postregala z njegovimi
fotografijami.

http://picasaweb.google.com/NuncMTB/MehkeStene#




rastava pa bo trajala na zgoraj omenjenem naslovu,
vse do 9.1.2008


Zakaj sem si izbrala Stanko Golob?

Razstave si še nisem ogledala, zato ta trenutek lahko spišem bolj malo,
sem pa že nekaj časa nazaj gledala en dokumentarec o njej
in me je takrat tako potegnila in me navdušila,
da sem že takrat rekla, to moram videti enkrat tudi v živo. :)

In tako kot se svet vrti, se je zavrtel tudi meni
znova na tisto pravo svetlo stran.
Naključja, usoda, ne vem?
Imam jo čast prestaviti na svojem blogu.


Tokrat le nekaj malega, kaj več pa še spišem o njej,
ker bom še kaj njenega prilepila na tole svojo stran.



















































sreda, 17. december 2008

Kdo si ljubezen?

Kdo si ljubezen?
(svobodna poezija)

glasba: Who’ll Come With Me - David’s Song /Keeley

http://www.youtube.com/watch?v=C8Q10R9ibok&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=PBYz1JZTaqQ&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)


slika: internet


Kdo si ljubezen,
ki širiš obzorjai
n daješ nam krila,
da z njimi letimo?

Peresna in lahna
dehteča dišava,
ki nežno omamljaš
nas s svojo milino…

***
Ta vonj, ki te vzame
v svoje naročje,
ko s polnimi pljuči
spet dihaš življenje…
Ker hod tvoj vse lažji,
ne išče več dalje;
korakov ne šteje,
le vidi bližino.

Spet stopaš igrivo
po rožnatih stezah
in dušo napajaš
z lepoto obstoja.
Narava vsa živa
te nežno prižema,
odpiraš ji vrata
z vso srčno toplino.

Ožarjen in srečen
pod svetlimi žarki
rojevajo v tebi
se bistri izviri.
V očeh lesketajo
se njeni kristali,
ko plavata skupaj
v nebesno jasnino.

***
Kdo si ljubezen,
ti širno vesolje,
ki daješ mi krila,
da zmorem leteti?

V svobodni predaji…
dva pola v soncu,
ki združena našla
sva nje domovino.

sobota, 13. december 2008

Paadam ** paadam ** v tvoj objem // Čudež dveh besed (haiku)




PAADAM ** PAADAM **V TVOJ OBJEM

glasbena podlaga: Chris Norman & Nino de Angelo - Everytime I close my eyes

http://www.youtube.com/watch?v=qEQwPW4-tPU

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)


slika: internet

Vsakič znova me prevzameš.
Vsakič znova…
Več ne vem?
Vsa se stresem, vsa v omami …
čisto mehkih sem kolen.

Brž za roko me ujemi.
Omedlevam?
Sem na tleh?
Naj se dvigam ali padam …
zgubljam v tvojih se očeh …

**
Ujetnica svoje sreče,
ker mi segaš do srca.
Nočem več iz sladke ječe ...
iz objema tvojega.

**
Vsakič znova me očaraš.
Vsakič znova…
Iščem se.
Naj povem ti?
Naj še skrivam?
Ko pa veš, da (**) ljubim te…

Za vse tisto kar mi daješ.
Vsa utripam…
Moj si svet.
Več ne iščem,
ker te najdem …
v šepetu (**) dveh besed.

**
V bistvih čistega izvira,
ki prihaja z mojih ven.
Od ljubezni in nemira ...
paadam, paadam v tvoj objem.

*********
*******

*****
***
**

Čudež dveh besed
(haiku)

Kakor snežinka
paadam, paadam v tvoj objem.
Globine čustev.

Nisi daleč vstran,
s prsti ti češem lase.
Čudež dveh besed.

Čutiš ljubezen,
nje moč, ki žari v to noč.
Zanjo rojena.
























četrtek, 11. december 2008

Sledila bom... // Drevo ljubezni (haiku)


Sledila bom...

(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: falling into you - Celine Dion

http://www.youtube.com/watch?v=hY4dlWc5gCU&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

slika: internet

Sledila bom sebi
in tvojemu soncu,
ki širi obzorja
v dotikih svobode.
Odpirala okna
bom njenim kresnicam,
svetlečih kristalov...
Naj plešejo z nama.

Sledila bom tebi
in svojemu soncu,
ki upanje daje
ter vero v življenje.
Odpirala vrata
bom večnosti njeni,
v svetove brezčasja...
Naj raste za naju.

***
Sledila bom sebi
do najinih lokov,
da z žarki jasnine
razbliniva solze.
Poklanjala duši,
le svetla bom čustva...
Naj v mavrični sreči
blešči panorama.

Sledila bom tebi
med zvezdne meglice,
da v snop mesečine
ujameva sanje.
Srce bom predala
med tvoja hotenja...
Naj Eros prebuja
se v najinem gaju.

***
Sledila ljubezni
zapisom bom v runah.
Četudi me pelješ
čez zemljo ... vse vode,
v globine ognjene,
v nebo s krili ptice...
Sledila dišavam,
bom tvojega hrama.


*********

Drevo ljubezni
(haiku)


V mojih očeh še
vedno rasteva skupaj.
Drevo ljubezni.








ponedeljek, 08. december 2008

Vse zate bi dala! // Sreča je v tebi (haiku)

Vse zate bi dala!
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Celine Dion & Clive Griffin - When I Fall In Love

http://www.youtube.com/watch?v=Sqpa2akYZfU

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)



slika: internet

Kot otrok sem včasih
nestrpna – vihrava…
Vse tisto kar čutim
želim si deliti.

Nemočna pred sabo…
Utrip, ki me vodi:
S teboj bi objela
vse njene širjave.

Ko v meni zbudi se
nemirna narava…
Več svojih metuljev
ne zmorem krotiti.

Le nekaj te prosim:
Nikar me ne sodi.
Ker v moji si duši…
Tvoj vetrič mi vlada.
***
Pogrešam te, veš.
Pa čeprav pojem hvalo
ter glasno modrujem:
»Bom že počakala.«

A večkrat kar same
po licu polzijo…
V višine se dvigam,
da brišem daljave.

Tako kakor danes.
Močno in ne malo
me grabi pri srcu:
Vse zate bi dala!

Trenutki, ko čustva
še bolj zaživijo…
Ker s tabo ljubezen
delila bi rada.

******************

Sreča je v tebi
(haiku)

Tako svetel je
danes mesečev obraz.
Naj bom tvoj sonček.

Sijala sem to
noč, ker te močno čutim.
Sreča je v tebi.

Tvoja lepota
zapisana v večnost.
Še v belem cvetiš.







sobota, 06. december 2008

Kdo je mezinček?

Kdo je mezinček?

Celine Dion The prayer

slike:inernet

Le kdo mi prišel
je pod oknom rožljati?
Mar sam je Miklavžek?
Al` parkelj z vrečo?
Kdorkoli že je,
se ni treba ga bati,
ker vem, da prinaša
mi radost in srečo.

Morda ga le malo
za brado pocukam,
popeglam mu plašček
in brke skrtačim...
Prav nič mu ne vzamem,
le v žepek pokukam,
da prah vanj zlata in
srebra mu natlačim.

Da dal bi mu volje
in iskre korake...
Če ti bi divjali,
da parklje umiri.
Porednim otrokom
le brisal napake,
a pridnim seve…
Naj veselje se širi.

***
Kdo je mezinček?
(haiku)


Lahko sem tudi
parkelj… a raje Miklavž.
Snežni metuljčki.

Palec, kazalec,
sredinec in prstanec...
Kdo je mezinček?


Majhna palčica,
ki ti prižiga lučko.
Ljubezen je v njej.

V šepetu noči,
odpiram svoje dlani.
Darovi srca.


Preliv dveh dlani,
je tudi preliv dveh src.
Tvoj sonček v očeh.











































sreda, 03. december 2008

Ko v čistih izvirih se išče poet (sonet) Izmeri mi pulz (haiku)

Ko v čistih izvirih se išče poet...
(sonet)

glasbena podlaga: Aaron neville - A Change Is Gonna Come

http://www.youtube.com/watch?v=RAIBg80R-MY&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika: internet

Kako naj odženem ti bol iz srca?
Kamenje razbijem, da v prah se zdrobi?
Ga nesem med zvezde … naj v njih se zlati,
da v svetlih utrinkih bi padal na tla?

Ko soj se njih žarkov razlije v duha,
se tam v globinah prižgejo luči.
Spet z jutrom zasijejo tvoje oči,
in v noč ti prinesejo lepega sna.

Ko v čistih izvirih se išče poet,
praznina napolni se z bistro vodo.
Le biserne solze zalivajo cvet,

a v njega jezerih zasveti nebo…
Ki znova odpira in širi mu svet,
ker z vsakim pogledom jasni se oko.

***

Izmeri mi pulz (haiku)


Uho prislonim
na tvoje toplo srce.
Utripaš zame.


Naj se še tako
trudim, ga ne umirim.
Izmeri mi pulz.


Le svetle kaplje
polagam na peresa.
Pobelim ti svet.





torek, 02. december 2008

Ta sladki nemir (maček muri * vilinček)



Ta sladki nemir

(maček muri * vilinček)

glasbena podlaga: Sarah Brightman - Whiter Shade of Pale

http://www.youtube.com/watch?v=f0BAmL-9jzw


(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)


slika: internet



V očeh se iskri,
nebesnih mi utrinkov,
ko v srcu mi utripaš,
po žilah teče tvoja kri.

Dotik na koži,
telesu tvoj poljub,
se ježijo lasje,
strasti je večni eliksir
.

(maček muri)

***

Pod snežno odejo stopinje,
sledovi ljubezni korakov,
še vedno opevajo naju,
obarvani v sinje rdeče.

Plamenov odtisi iz zemlje,
neslutena pota izkustev,
mi vroče razkrivajo želje...
Tešila sva bit hrepenenja.

Pod sončnimi žarki boginje,
na ustnicah večnih vodnjakov,
se v svojem prelivava gaju:
Nikdar ne izbrišem te sreče!

Ta sladki nemir, ki me jemlje,
med čutne globine vseh čustev,
še naju stezica odpelje...
Zdaj v belem dehtijo hotenja.

(vilinček)



ponedeljek, 01. december 2008

Ljubezen bo vela… // Tam v globinah (haiku)



Ljubezen bo vela…

glasbena podlaga: Celtic Pan-Flute Pan-Flute.com

http://www.youtube.com/watch?v=yOaoUx0Mc0Q&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga ob kateri je pisana pesem)



slika:internet

Že dneve jesen si na prste prešteva…
Čeprav v slovesu še vedno je živa.
Narava se v belo obleko odeva,
od plesa utrujene listke pokriva.

Zaspali pod kosmi so mlečnih opalov,
da greli hranili bi zemljo … sokove,
ki v soncu kapljajo z nebesnih kristalov,
se v njih razkrojili za nove rodove.

Četudi k odhajanju časa vse kliče,
se v hladu prižigajo topla ognjišča.
Ljubezen bo vela čez doli in griče,
da v srcu ugledaš si njena zvezdišča.

***

Tam v globinah
(haiku)

Najbolj resničen
si takrat ko si srečen.
Rada jo delim.


Ko mi zasvetiš,
se razjasni ves moj svet.
Tam v globinah.




nedelja, 23. november 2008

Ne utaplja se sonce! (sonet) Vse to sem s teboj (haiku)

Ne utaplja se sonce! (sonet)

glasbena podlaga: GLORIA ESTEFAN - Con los años que me quedan

http://www.youtube.com/watch?v=92YmM0Laxrk

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)



slika:internet

Ne utaplja se sonce, ta vedno gori.
Morda le ne vidi ga naše srce,
kadar zatavamo v mrak … nevede;
brezup za trenutek nam jemlje moči.

A v naših globinah se le pritaji.
Pozabimo v sebi, da sije za vse,
ker naše se bistvo takrat ne zave,
da v nov dan lahko si prižgemo luči.

Na veke je z nami … je v nas in povsod.
Delimo poslanstva vesoljnih teles.
Med včeraj in jutri: Mar eden smo rod?

Vrtimo svoj čas kot vsa bitja nebes.
Vsak s svojo nalogo odhaja na pot…
Četudi kdaj daleč … v ljubezni si vez.

***
Vse to sem s teboj!
(haiku)

Večkrat se vprašam:
Mar te že dolgo poznam?
Vezi ljubezni.

Kdaj igriva, kdaj
raznežena do konca.
Vse to sem s teboj.

***********************
***********************

Čestitke DRAGICI in NIKU
ob novo nastali zbirki in veliko veliko sonca v življenje.

“SRCE IN MISEL”

vrni se vase
veter nima odgovorov
o tvojih poteh

Dragica

slika je slika
podoba in prva plast
daj pojdi vase

Niko


/Slika je avtorsko delo na platnu slikarke
Metode Umek,
ki je ilustirarala zbirko Srce in misel. Slika krasi zbirko./

***

Ujela sem se
v misli, jih zlila v srce.
Iščem se v soncu.

Vilinček

Več lahko najdete na teh straneh:

http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2008/11/dragi-blogerji-danasni-post-je-post.html

http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2008/11/slika-je-avtorsko-delo-na-platnu.html

****










petek, 21. november 2008

Koža s kožo (rubaijat) Bleščice v očeh (haiku)




Koža s kožo (rubaijat)

glasbena podlga: Sarah Connor - Skin on skin

http://www.youtube.com/watch?v=I-0-Tspb0ws&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika:internet

V svetlih srcih večni so zapisi …
nepozabni pregloboki vtisi,
da bi se razblinile dišave,
te lepote … čisti nje obrisi.

Razprostirajo se čez planjave …
vonj ljubezni dviga se v višave,
ko svežina njih te vase vzame,
dveh cvetov … priliv rdeče plave.

Da še enkrat me sijaj ujame …
posadila sva v lazur ciklame,
v zarji plameneči so poljubi,
koža s kožo … topli dih omame.

Tam sva, kjer nebo se s soncem ljubi.
Sva! Pa vendar nekaj mi obljubi …
v svetlih srcih večni so zapisi:
Ta svoj žar nikoli ne izgubi.



********************

Bleščice v očeh
(haiku)

Mehke puhaste
koseme ti nasujem.
Beli poljubi.


Na tvoji koži
bi vse sanje topila.
Bleščice v očeh.




sreda, 19. november 2008

Berem cvetlice v svoje naročje (sonet) Vedno sva v soncu (haiku)

Berem cvetlice v svoje naročje (sonet)

glasbena podlaga: Journey- Open Arms

http://www.youtube.com/watch?v=bHHHmi_8Bhs

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika:internet

Berem cvetlice v svoje naročje,
ki jih nasul si pod moje oboke.
Mehke in nežne … pretople so roke,
slišim to skladnost ubrano sozvočje.

Kot bi jezerce oblivalo ločje,
kadar se zliješ v mirnejše toke.
Čutim bistrino te tone globoke,
kakor dveh rek bi zvenelo stočje,

ki se srečujeta v eni dolini,
na istem kraju, a vsakič drugačni…
Tam kjer še pojejo veterni mlini,

da bi razbili se dnevi oblačni;
vsako srce bi se sijalo v toplini,
a sonce bi grelo nas v izbi domačni.

******************

Vedno sva v soncu
(haiku)


Svetloba išče
poti skozi oblake.
Pokliči veter.

Blage in gladke
so roke v katerih spiš.
Ponovno rojstvo.


Tišina skozi
oči srca in duha.
Glasba svobode.

Zapoj mi ptica
o ljubezni in sreči.
Pesem pomladi.


Zavarovana
ljubezen pred nevihto.
Vedno sva v soncu.

Vsega je lahko
preveč ... le ljubezni ne.
Čutiš in želiš.







torek, 18. november 2008

Le ob tebi sem popolna slika. (rubaijat)



Le ob tebi sem popolna slika.
(rubaijat)

glasbena podlaga: Faith Hill - You Stay With Me

http://www.youtube.com/watch?v=KYF-T1dBoAo

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

slika: internet


Le ob tebi sem popolna slika.
Ne zapenja me in ne zatika
med oboje in okvirje časa;
ne postavlja mi na steno lika,

ki me kazal bi le tja do pasa;
da ne slišala bi več si glasa,
glasbe večnosti, ki me ustvarja,
čistih melodij z vrhov Parnasa,

kjer zlati v očeh se tvoja zarja;
bogati duha - srce razžarja,
ko se čutno me v telo dotika
in z ljubeznijo me vso obdarja;

da me mala želja - zdaj velika,
v svoji celosti še bolj zamika…
K sebi vabi me nebeška jasa:
Le ob tebi sem popolna slika.

********

Obraz miline
(haiku)


Bele stopinje
na tvojih toplih grudih.
Obraz miline.


Tam kjer sem srečna (sonet) lunina skrivnost (haiku)


Tam kjer sem srečna (sonet)

glasba: Bryan Adams - Here I Am

http://www.youtube.com/watch?v=efYApFatCD4

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika: internet

Vem, da zanaša me večkrat po strani.
Svet domišljije mi krilca obrača.
Kot bi mi duša bila vetrnjača,
nosil bi veter na svoji me dlani…

ko me vrtinči in znova me brani,
da ne zaidem … umirja spet vrača,
tja kjer sem s tabo vsa varna - domača,
vedri obrazi sveta obsijani…

Tam kjer sem srečna in sem le tvoja,
ko me poiščeš z igrivimi žarki.
Takrat več nisi le pravljica moja…

z nežnimi valčki me pelješ na barki,
k svojim bistricam … z zavestjo obstoja,
čiste ljubezni s čarobnimi zvarki.

*********

lunina skrivnost
(haiku)

najprej dež, komaj
potem poiščem sonce
moja mavrica

pozabila sem
pogledati v žepek
pravljični poljub


nevidna očem
za oblaki, a v soncu
lunina skrivnost



ponedeljek, 10. november 2008

Le kapljice sreče!


Le kapljice sreče!

glasba: Westlife - The Rose

http://www.youtube.com/watch?v=trDCCXngdCk&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

slika: internet

Le kapljice sreče želim ti dajati!
Nikdar bolečine.
Naj ta te ne vzame.
V kristalnih tolmunih,
kjer žarki so zlati…
S sveta bi izprala vse boli in rane.

Le kapljice sreče želim ti dajati!
Da slišim tvoj srček,
ko radostno poje.
Vse njene lepote…
tja pojdem iskati,
kjer biserna morja so dušice tvoje.

Le kapljice sreče želim ti dajati!
Da videl bi v sebi
svetlobo draguljev.
Neskončna ljubezen
se da prepoznati:
Zaplešiva v barvah najlepših metuljev.




petek, 07. november 2008

Zanjo vso večnost želel bi živeti ... (prosta poezija)



Zanjo vso večnost želel bi živeti...

glasbena podlaga: Sade - By Your Side

http://www.youtube.com/watch?v=1UPA1c2GAR0&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


Slika: internet

Brez smeha veselja … brez njenega diha?
Mar pihal bi veter v brezdušni praznini?
Le kaj bi vrtinčil? Kako bi brez zraka,
če vakuum bi vsrkal vse želje in sanje
in več bi ne sapice mogel zajeti?

Brez toplih plamenov … vsa hladna in tiha?
Mar grela bi zemlja še v svoji globini?
Le kaj bi gorelo, v objemu le mraka,
če ognja ne videl bi več plapolanje
in oken svetlobi ne znal bi odpreti?

Brez solzic in sreče … v puščavi brez stiha?
Mar tekle bi vode, po suhi dolini?
Le kaj bi polnilo globeli vodnjaka,
če v srcu bile bi le mrtve kotanje,
in pustil praznini bi dušo oteti?

Brez tebe ljubezen ... brez glasbe navdiha?
Mar bistva življenja predal bi davnini?
Le to vem v sebi: Njen jaz ni napaka!
Vsa njena popolnost, lepota ... spoznanje:
«Da zanjo vso večnost želel bi živeti.«





sreda, 05. november 2008

Da več ne zbudim iz čarobnih se sanj (sonet)

Da več ne zbudim iz čarobnih se sanj
(sonet)

glasbena podlaga: Living To Love You MV - Sarah Connor

http://www.youtube.com/watch?v=R3uFeVgOea8&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

slika: internet

Naj te nocoj znova v sebi ugledam,
spet najdem te v soncu … vse tisto kar si.
Da kradla bleščice bi s tvojih oči,
ker le še bolj se te v sreči zavedam…

kadar s teboj tam med žarki posedam,
kjer najina glasba v pogledih zveni…
ko čutno me zvabiš... med svoje dlani
in se v mehkobo poljubov zapredam.

Želim si, da nate me tesno priveže,
ko plujem vsa željna čez tvoj ocean…
kjer me s hotenji loviš v svoje mreže,

ter daješ ljubezen neskončnih iskanj.
Tvoje telo naj ob moje zdaj leže,
da več ne zbudim iz čarobnih se sanj.




torek, 04. november 2008

Da bi ljubezen se v soncu zlatila... (sonet) // Tvoji rubini.. (haiku)

Da bi ljubezen se v soncu zlatila (sonet)

Anastacia with Eros Ramazzoti - I Belong To You

http://www.youtube.com/watch?v=-nzkS7bmAfY

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika:internet

Tekla po reki do svoje sem sreče,
v čistih izvirih se zlila v tokove;
vpela poljube sem v bistre slapove
in dovolila jim naj me povleče…

Odnese še dalje… čez silnice kleče,
tja v razdivjane - spet blage valove…
Zrla v prepade - čez njih sem robove,
vonjala cvetje, dišave tehteče…

Znova poniknila - v zemljo se vpila,
ker sta me nosila upanje vera…
tam sem svetove čarobne odkrila,

v kapljicah prala temine večera…
da bi ljubezen se v soncu zlatila,
v njunih očeh se iskrila jezera.

***********

Tvoji rubini...
(haiku)


V vsaki njeni
kapljici se zlatijo
tvoji rubini.


Še tako težke
poti ti le dajejo...
Vreden si tega.

Plula sem v sanje,
a priplula do sreče:
Našel si se v njih.






























ponedeljek, 03. november 2008

Kjer je ljubezen ... kjer sreča domuje (sonet) // Sončne so poti (haiku)



Kjer je ljubezen ... kjer sreča domuje
(sonet)

glasbena podlaga: Celin Dion: A New Day Has Come

http://www.youtube.com/watch?v=nEjeItYtioE&feature=channel

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika: internet

Če bi življenje v temo nas le neslo,
bi ne izvedel kar luč nam prinaša.
Zato naj nikar se duša ne vpraša:
da si pomagamo … vzemimo veslo,

če nas v tokove bi mračne zaneslo;
kjer nismo več svoji... Ker nas odnaša…
Naj nam predolgo srce ne odlaša:
Moramo z njih… Ker le to naj bo geslo,

da vrnemo čim prej nazaj se na stran,
ki nas na noge postavlja - dviguje…
Včasih rešuje nekoga nas dlan,

drugič pet sama nam duša potuje.
A v mislih naj bo nam… da pride ta dan,
kjer je ljubezen … kjer sreča domuje.

***************

Sončne so poti
(haiku)

Prižgane luči,
mi razvestljujejo dan.
Sončne so poti.

Tudi jaz čutim,
vsak trenutek je lepši:
Ta pesem dveh src.

Čeprav nagajiv
kdaj, a tako prisrčen...
Otok ljubezni.


Vse kar si ti in
sem jaz, vse kar še bova...
V sapi bližine?

Še tako majhen
žarek, pa te osreči.
Občuduješ ga.

Ko se dotaknem
tvoje duše in srca…
Sonce je z mano.

nedelja, 02. november 2008

Da v njej ne oskrunim brezčasnih svetinj… (sonet) / Močne so vezi (haiku)

Da v njej ne oskrunim brezčasnih svetinj… (sonet)

glasbena podlaga: Celine Dion Stand by your side

http://www.youtube.com/watch?v=IHrfYdUJq2U&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)


slika: internet

S plameni topline prižigam luči.
Ni ognjev pekočih, ki bi te žgali…
V njemu je sonce, le žarki so mali,
ki dajejo smisel … življenju moči.

Ne dvigam vulkanov iz žrela noči,
da bi jih zlila po tvoji obali…
V njej lesketajo se barvni opali;
najlepši prelivi do svilnih strasti.

Ni mojih korakov na mračnih poteh…
le iščem lepote v izvirih prvin,
ko stopam previdno po njenih sledeh,

da v njej ne oskrunim brezčasnih svetinj;
ki najdeš jih v sebi in v srečnih očeh,
ker nosiš ljubezen… sij njenih bistrin.

***
Močne so vezi(haiku)


Čeprav v tišini,
nje glasba igra v srcu.
Močne so vezi…










petek, 31. oktober 2008

Poiščem te... (sonet)

Poiščem te... (sonet)

Celine Dion - I Knew I Loved You

http://www.youtube.com/watch?v=jxMDYkxaJCU&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)



slika: internet

Ne boj se moj ljubi! Ob tebi bedim.
Še vedno sem tukaj in tvoja samo…
A dih ti doseči? Povej mi kako?
Ničesar v življenju si bolj ne želim.

Pogrešam te mesec! Naj vase zbežim?
Morda vsaj za hip se dotaknem z dlanjo…
Ta soj mesečine. Vso zvezdno nebo,
ki sije v očeh ti … ko eno si z njim.

Poiščem te sonček! V globinah srca.
Ker tam ni razpotij, neznanih križišč…
Le rožni vrtovi s kotički za dva,

na klopcah ljubezni in nje skrivališč.
Tam duša z dušo si pot bo našla…
do njenih izvirov in sončnih svetišč.





četrtek, 30. oktober 2008

Le sanjaj nam Maja vse pravljice svoje...

LE SANJAJ NAM MAJA VSE PRAVLJICE SVOJE…

“lahna krila naj te vodijo na poti k večnosti in k novemu rojstvu.”

Vsem svojcem pa iskreno sožalje z mislijo:

“Ob vas je imela Maja vedno veliko ljubezni in želim vam, da to ohranite tudi naprej zanjo in zase. Tudi zato sem vam pripela to čudovito melodijo ljubezni, z nebeškim angelskim glasom Cilin Dion.” Njen CD oz. DVD sem hotela posneti Maji kot terapijo pri okrevanju… A mi je žal, predolgo sem čakala.

glasbena podlaga: Celine Dion - I Know what love is

http://www.youtube.com/watch?v=u7It1LKZnQY


slika: internet

Če kdaj bi pozabil v lepoto življenja,
ko čas ti nadeva pretežke okove,
boleči občutki v objemu trpljenja,
ker v sebi si nosil le skrb in strahove?

Če kdaj bi pozabil, da sonce je v tebi,
ker gledaš pred sabo kako ti ugaša…
vse tisto najljubše kar ljubil si v sebi,
brez njene ljubezni le prazna si časa?

Pogled naj te nese, kjer zvezd so meglice…
pokliči vse tiste najlepše spomine,
po stezah te vodila duša bo ptice…
ves vzhičen spoznal boš nje dih veličine.

Na novo rojeva se čista ljubezen,
na angelskih krilih potuje nje misel…
Te ti ne vzame ne bol … ne bolezen:
Naj kdo še poreče? Vse nosi svoj smisel.

Odpira nebo se v tej noči črnine,
dovoli v svetlobo srca ji vzleteti,
ker kmalu se vrne … prav nič ne izgine,
da v drugem življenju bi zmogla cveteti.

Verjamem v večnost, neskončne poljane,
ves kozmus je z nami in mi v njega vpeti.
Vsa naša ljubezen za vedno ostane,
da mogli bi njeno lepoto si vzeti.

***
Še enkrat prižgala bom lučko za Majo.
Poprosila njega… ker čutim jo blizu,
da jo pospremi na (zadnjo?) postajo:
Ne! Vem, da ni zadnja … še več jih bo v nizu.

Le sanjaj nam Maja vse pravljice svoje,
na toplih peresih si dušo boš grela.
v soglasju stvarjenja tvoj glas naj zapoje,
da z njimi nekoč bi lahko spet živela.