POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 34.V sebi ginjena do roba... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

34. V sebi ginjena do roba...

Glasbena podlaga: Love of my life - Queen

http://www.youtube.com/watch?v=JKXO2T06ZBU&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=NGDKlMIO2FI&NR=1

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: lastna

Nežno, jih srce sprejema,
da prekrije me mehkoba.
V sebi ginjena do roba…
še močneje… ne pojema.

Ko s poljubi tiho brišeš,
rosne biserne stezice,
ki se črtajo čez lice;
upanje mi v loku rišeš,
še na ustne se podpišeš;

ki iz sočnega objema,
ker vsa polnost jih prežema,
si nazaj več ne želijo.
Vsi opoji zvalovijo;
nežno jih srce sprejema.

Polna novega zaleta,
se zatreseva v globine
ter spet dvigneva v višine,
ker še vedno, skupaj vpeta,
vročih jagodic prepleta.

Vse bolj raste, srčna soba,
kjer pretaka se sladkoba
in se v vroče žile vpijaš…
z omamo me ovijaš,
da prekrije me mehkoba.

Tja, se spuščaš drsajoče,
iz obraza in temena;
čisto blago, kakor pena:
Vsak del naju, le še hoče...
vse topleje, vse bolj vroče,

se razliva sanj čaroba,
kjer zrcali se podoba;
ko v očeh uzrem kristale,
iskre svetle, čisto male:
V sebi ginjena do roba,

se rojevam in razblinjam,
ko telo me tvoje jemlje.
Del si mene, moje zemlje...
Spet nastajam, se udinjam,
kakor zvezda, se utrinjam.

Val z valom, se sprijema,
le, še daje in razvnema.
Morje raste, se umika,
ko se naju strast dotika:
Še močneje… ne pojema.