POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 26. Kjerkoli sem jaz in si ti... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

26. Kjerkoli sem jaz in si ti...

glasbena podlaga: Celine Dion Pour que tu m'aimes encore

http://www.youtube.com/watch?v=Qdjt0mWWH_M&feature=related

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

Slika: internet

Kjerkoli sem... jaz in si ti,
se najina piše povest.
Ljubezen, ne išče si cest,
v brezmejnem vsemirju žari.

Kjer zemlja so, ogenj in zrak,
zazrem se v globine voda:
Ne vidim ji konca, ne dna.
Kdorkoli prestopi nje prag…
želi jo svetloba in mrak.

Jo vonjaš, kako zadiši,
ko polje nebeško vzcveti?
Čeprav, kdaj med kaplje dežja,
nje glasba še vedno igra:
Kjerkoli sem... jaz in si ti.

Veličastno mi teče, nje stih.
Še reke pojila bom z njo.
Do tja, kamor sega oko…
Ni važno, od kod je njen dih,
si njene podobe navdih.

Prevzema me čista prelest,
mi čute omamlja dražest,
ko gibaš se ves zapeljiv
in nosiš v svoj me zaliv:
Se najina piše povest.

Brezsramno, razgaljam telo,
da v mojih bi strugah rojic,
s poljubi, iz lahnih tančic,
izvezel najlepše blago…
Če hočeš, imaš me vso?

Med mlini z vrtečih se mest...
Mar slišiš šumenje, šelest,
ki v to noč, vrti njih napev?
Na vse strani širijo sev:
Ljubezen, ne išče si cest.

Nje, vsak je nesluten dotik,
ki pravi mi tiho: Le poj!
Globoko zadiham s teboj,
ko svetiva z maričnih slik:
Naj sonce bo najin vodnik.

Ker vedno je tam, kjer želi
ter vsakič prižiga luči,
ki kažejo pot mi tokov,
da najdeva njen si naslov:
V brezmejnem vsemirju žari.

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 25.Odpira se nje pajčolan... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

25. Odpira se nje pajčolan...

glasbena podlaga: Nana Mouskouri - Au coeur de septembre

http://www.youtube.com/watch?v=8ASFSk8b3Kg&feature=related

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: Internet

Migljajo, blestijo v nov dan,
kot zvezdice, v iskrih očeh.
Ko plujeva z bistro uteh,
odpira se nje pajčolan.

Zarajajva tja, do nebes...
z njimi, med krošnje življenj.
Odkrivajva popke brstenj
in barvajva listke dreves.
V pastelih se riše naj ples,

pod prhami, rajskih fontan;
v svetovih, kjer nič ni zaman.
Kar vzame nam zima... jesen,
ko spet, pomlajeno iz ven,
migljajo, blestijo v nov dan,

spočete ljubezni iz vej.
Pričaram ti, znova mladost,
posujem, pod najin jo most.
Tam prvi je žarek... Poglej!
Ustvarjen, iz sončnih je prej.

V njem, z blagostjo raste nasmeh,
z milino zapleše po tleh
in plava med čiste vode.
Prepolno, zapoje srce,
kot zvezdice, v iskrih očeh.

Spet jasne in svetle noči,
se dajejo, srečne v dar;
da lepši, bi jutrov nam žar,
začrtal brezkrajne poti...
pod svodom, vseh najinih dni.

Je širno vesolje v ljudeh?
Že z rojstvom, koren je v nas vseh,
besede "ljubiti" pomen.
Najlepši stvarjenja tandem,
ko plujeva z bistro uteh.

Dotik ob dokitu... v božljaj...
Ne moreš več vstran. Ne želiš.
Ponovno, se z njo porodiš.
In kot, bi začel se tedaj…
Ne veš, ne od kod in od kdaj,

prišla tja, na tvojo je stran.
Objame te kot ocean.
Razsežen, enkraten je vid,
skrivnostne modrine fluid:
Odpira se nje pajčolan...

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 24. Po stezah zorenj... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

24. Po stezah zorenj...

glasbena podlaga: Righteous Brothers - Unchained Melody

http://www.youtube.com/watch?v=OZQKqju2Trg

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: Internet

Prebijaš, po stezah zorenj,
se tja... do božanskih ožin.
Do tistih, skrivnostnih dolin,
prekritih, z meglico kopren.

Mar, greva naprej brez obljub?
V plitvinah sva… čuti se dno.
Prepleta, se dlan z dlanjo,
v šepetu, mi raste poljub:
še pila iz tvojih bi kup.

V blaginji, prepolna hotenj,
gradiva oazo miru.
Tam, vidim te... kakor v snu,
kjer z mano se, ves prerojen,
prebijaš, po stezah zorenj.

Kot v eno, bi zlita bila,
se vame, pretaka tvoj sok.
Nad nama, razpel se je lok...
Je varno zavetje za dva,
med soncem in reko solza.

V daljavi, je pašnik širin.
A midva, v kotanjah globin,
prisvajava skupne poti.
Jaz v tebi... in v meni si ti...
vse tja, do božanski ožin.

Me vabiš... me vabi srce,
v dežlo opojnih mokric,
med trave, pojočih svetlic;
ker zame, še vedno si vse:
Želim si. Ne branim se te.

Kot v žametnem tonu milin,
s prisojnih strani bi brežin,
igrala čarobna piščal.
Vzletiva, med jadra beljav,
do tistih, skrivnostnih dolin.

Kjer duša, z dušo brez mej,
ne išče si drugih resnic.
Dotakni se zlatih kresnic.
Za naju, so tukaj kot prej,
v rajskih vrtovih alej.

So drobne luči hrepenenj,
z vabilom prosojnih drsenj:
Zaplešiva z njimi ta ples,
na majskih otokih čudes,
prekritih, z meglico kopren.

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 23. Pritajeno, nič več plah... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

23. Pritajeno, nič več plah...

glasbena podlaga: Maggie Reilly-Mike Oldfield "Midnight Sun"

http://www.youtube.com/watch?v=vrnS2rZXdsk&NR=1

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

Slika: internet

Ki dajejo očem pomlad…
Iz njih izmije se ves strah,
ko pritajeno… nič več plah,
se po telesu kot nomad,

nemirno s kraja, v kraj seliš.
Ne vem več kje? A si povsod.
Ne znam? Ne! Nočem več od tod.
Lahko, lahko si me lastiš;
kot blagi dežek mi pršiš.

Ujela bi se tisočkrat,
v besede tri: Imam te rad.
Prisluhnem ti. Mar slišim prav?
Ne branim se… vseh teh poplav,
ki dajejo očem pomlad.

Da le izpele se ne bi,
ko nagajivo mi škrabljaš.
Tako lepo mi šepetaš,
za tisto, kar v meni tli…
Kako močno? Izveš le ti.

Odrinil si še en zapah.
Odprla, vrata sem v razmah.
Brstijo želje, na vsak piš
Če ti mi v svoje, dovoliš?
Iz njih, izmije se ves strah…

V jezerih se zrcaliva,
v obroč ujeta... mokrih las.
Mar vidiš isto, kakor jaz?
Vse v njem se lesketa...
med valčki podrsavava.

Na vsak tvoj gib, na vsak tvoj vzmah,
zasijem… kot bi srebra prah,
za naju padal iz višin.
Svetlikava se iz dahlin,
ko pritajeno… nič več plah,

mi segaš z njimi do vrhov.
V trenutkih nežen, drugič čvrst...
Na sebi slutim, vsak tvoj brst,
ko se okleneva bregov.
Igraš mi z glasbo, vseh vetrov.

Oblečena v prosojni čad,
s teboj, spustim se v prosti pad.
Hlepeče čakam. Nočem proč!
Ker ti sprehajaš, v dolgo noč,
se po telesu, kot nomad.

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 22. Tipa me viharna pesem.. (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

22. Tipa me viharna pesem...

glasbena podlaga: Deep Purple - Soldier Of Fortune

http://www.youtube.com/watch?v=VGHbzP96WWA

http://www.youtube.com/watch?v=Aiy3yHaIE0o&feature=related

Blackmore's Night - Soldier Of Fortune-Live in Paris Moon

http://www.youtube.com/watch?v=vn4UacVtWpI

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: internet

Pod tresljaji, v njenih zvenih,
zavibriram… vsa se tresem.
Tipa me viharna pesem…
v tistih večnih, izgubljenih,

božajočih melodijah,
ki še zmorejo verjeti
in brezkončno hrepeneti...
pa čeprav, kdaj v elegijah.
Med akordi, v vizijah,

znova, v vodah posvečenih,
od ljubezni, osvetljenih,
najdeva tokov sozvočja;
skrita tam, med gosta ločja,
pod tresljaji v njenih zvenih.

Drug v drugem, v srebru lune,
obsijana... vsa drugačna;
vse bolj željna, vse bolj lačna…
Kot zadeta, od harpune,
vlečeš, v čarne me lagune.

Ta občutek breztelesen,
v lahnih gibih… nadčudesen;
ko lastiš si me, prisvajaš,
ob izviru, se pomlajaš:
Zavibriram… vsa se tresem.

Med prvinami, brez teže,
zalebdim, na tvojih vzdihih.
Zdaj v bučanju , spet v tihih…
Narediš, da naju veže,
še močneje, v srčne mreže.

Naj še svoje, ti natresem,
ker prelep si in nebesen.
Če si hočeš doživeti,
se hrumeče zavrteti:
Tipa me viharna pesem.

Plešiva, ko čas je z nama,
razposajeno… vsa živa,
A, nikar se ne spustiva...
Več naprej ne pojdem sama.
Ne ugašajva si plama,

ki iz bistev neskaljenih,
neizpetih… zimzelenih,
v mavričnih se zvokih, steka:
Tja od veka… pa do veka…
v tistih večnih, izgubljenih.

*********************

Še enkrat se zahvaljujem Neikki,ki je na literanem večeru v Bruslju,predstavila med drugim,tudi mojo in Aleksovo poezijo.Prav tako Neikku, ki je na daljavo sodeloval pri vsem tem.
Več lahko vidite na tej strani:

http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2008/04/utrinki-iz-sinocnjega-literarnega-veera.html

KOT LABODJI SPEV
LJUBEZEN JADRA V ZLATU
VECNEGA SONCA

( haiku je iz zbirke Zrnca peska, ki sta jo izdala Neikka in Neikko)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 21. Proti tebi, čez sinjino... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

21. Proti tebi, čez sinjino...

glasbena podlaga: Dire Straits / Mark Knopfler - Local Hero /Wild Theme

http://www.youtube.com/watch?v=_EyoXb4DtHA&NR=1

http://www.youtube.com/watch?v=RlWq4T_B54Q&feature=related

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KINGinternetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/


Proti tebi… čez sinjino,
kot labod, po vodnem glaju...
da se sanje lesketajo,
ko me češejo z divjino,

svilnate vetrovne roke;
ki mi dvigajo telesce,
rahločutno kot peresce;
kjer posvajam vodotoke,
čez šumnike… tja v loke,

z ozkih graben, v kotlino;
tja, odpirajo v širino,
se smaragdne mi poljane.
Slišim v sebi zven hozane:
Proti tebi…čez sinjino.

Da s poljubi te posujem,
ki na ustnicah rdečih,

vse bolj polnih in čutečih,

rastejo, da jih darujem…

da te v cvetu občudujem,

ko dehtel boš, v modrem raju.

Prav, v vsakem dotikljaju,

zate vanj čudesa skrijem,

in z lepoto te ovijem.

Kot labod po vodnem glaju,

bom v kapljicah drsela,

da odenem te v dražljaje;

tisto, kar imaš najraje,

ko se bom nad tabo pela:

Več ti vrnem, kot bom vzela.

Kjer začutiš me, v božljaju,
skrila srečo sem za naju.

Naj iz dveh, se v skupno steka…

duša z dušo… ena reka,

da se sanje lesketajo.

Misli najine zvedave,

ki naraščajo v hotenja;
v koritu poželenja,
dvigava se v oktave:
Takrat, kot iztok sva lave…

ognjenika pod vročino,
ki izbruhne z vso silino:
Kam me neseš? Med monsune?
Slišim harfo, njene strune,
ko me češejo z divjino.


*******************

http://www.youtube.com/watch?v=im2SoltmZEc&feature=related


Slišiš glasbo? Njene zvene?
Res od mene,
a, je zate.
Če dovoliš? Sežem vate.

Nič ne vprašaj? Kar ukradi.
Da pomladi,
bi brez konca
ti prineslo, v žarkih sonca.

In še to, kar vsi želimo…
malo v rimo,
sem zavila:
Sreče, zdravja in pa krila!

Kaj bi s krili? Kaj zdaj hočem:
Mar po vročem,
te špranciram?
Ali pa v nebesa vdiram?

To podarjam, ti za srečo.
S polno vrečo,
naj te polni:
Z njimi skoraj, smo popolni.

Kaj popolnost? S čim se meri?
V dobri veri...
svoji... jasno.
Vselej, ko imaš se krasno.

Vse najboljše, ti želim!

Imej se krasno v življenju!

Vilinček! ;)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 20. Kjer zdivjala je narava... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

20. Kjer zdivjala je narava...

glasbena podlaga: Kansas-Dust In The Wind

http://www.youtube.com/watch?v=hkbdP7sq0w8&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=koBWtYVRf-0&feature=related

Scorpions- Dust In The Wind (Acoustic version)

http://www.youtube.com/watch?v=ww6ctlP-Xvw&feature=related


(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: internet

Z draslje, v drasljo me vsesava.
Se umirjam… spet prebijam...
Zankam globi, se izvijam,
kjer zdivjala je narava.

Kot, da hoče me le zase,
v svoje nedri me prižema.
Me vrtinči in ožema;
da ne mislim, nič več nase…
le, še v tvoje sončne klase.

Te, izriše mi daljava,
ko v meni je poplava.
Naj želim si? Naj še jočem?
Ter se iščem, v nemogočem?
Z draslje, v drasljo me vsesava.

Spet se dvigam in poganjam,
ko predrami me iz klame.
Nekaj v meni, še verjame,
da ljubezni ne izsanjam.
Z vsakim dihom, jo ohranjam

in le nežno, jo privijam,
kadar se od dna odbijam;
da ostaja v praosnovi,
ko pod močnimi tokovi,
se umirjam, spet prebijam.

Le še malo… čisto malo.
Še močneje, te začutim.
Naj, se s krili operutim,
pa čeprav s pastoralo.
Ne, ne bo me še pobralo.

Mar realnost vso razbijam?
V idilo se zavijam?
Kamorkoli, nosi struga,
koderkoli, že vijuga:
Zankam globi, se izvijam;

da za vedno ne ostanem,
kjer si ne želim še biti.
Si res moram čustva skriti,
ko me vodi, po neznanem?
V lahen vetrič se ujamem,

da v miru spet zaplava,
moje bistvo... vse zaznava:
pa četudi, v svetu tujem…
Nad gladino zdaj potujem,
kjer zdivjala je narava.

*************************

Zgoraj priložena pesem, je le del pravljice in se tudi nadaljuje,
z rečnim tokom… v nekem tempu, ter ritmu…
In ni v povezavi s tem, kaj bom sedaj spisala.

Rada bi se namreč zahvalila Neikki, ki bo predstavila mojo in Aleksovo poezijo,na literarnem večeru, ki bo potekal jutri, v Bruslju.
Zahvaljujem se tudi Neikku, ki tudi nekako na daljavo
pomaga pri vsem tem.
Hvala obema še enkrat, res sta me prijetno presenetila,
to je zame zelo velika potrditev.

Seveda, ste za ta del zaslužni prav vsi…
meni dragi pesniki, pesnice,prijatelji z blogov, bralci in bralke,
ki ste se povezovali z mano.
Vsak, je na nek način prispeval delček, k moji poeziji.
Morda, že dovolj komentar,kakšna lepa misel, podpora,
pobuda, želja, topla roka, izziv, karkoli…
Morda že to, da sem brala vas in da tudi vi berete mojo poezijo.
To ti daje neko potrditev…
čeprav pišemo za svojo dušo in srce,a je kljub vsemu lepo vedeti,
da je tvojo poezija še od koga sprejeta.
Hvala še enkrat. Brez vas ne bi nastalo toliko vsebin.
Nekako se vam bom skušala oddolžiti.

Vse dobro vam želim, ter veliko sreče in sonca v oči.

Še glasba za vas, znova ena mojih lepših:

http://www.youtube.com/watch?v=_EyoXb4DtHA

Objem od Vilinčka!

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 19. Tam, ostala mi je pesem (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

19. Tam, ostala mi je pesem

glasbena podlaga: JOURNEY "Wheel In The Sky"

http://www.youtube.com/watch?v=gFC8sDTXlng&feature=related

JOURNEY - Wheel In The Sky (Live w/ Steve Augeri)

http://www.youtube.com/watch?v=vFYoeQKiAPM

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/

Tam, ostala mi je pesem,
ki drži na površini,
vsak del mene, na jarini,
ko vrtinči, vse bolj besen

reke tok, me med mogote;
kjer tolmuni so peneči,
vse bolj glasni in zveneči…
kot hotele bi s pohote,
si zapeti silne gmote.

Trušč, ki vse bolj urnebesen:
Levo? Desno? Bil je vmesen,
moj izliv, ko sem spustila
tvojo dlan: Kaj sem storila?
Tam, ostala mi je pesem,

ki mi vero vate daje,
da nekje me boš počakal,
kjer se novi svet bo stakal;
ko boš plaval, v tuje kraje,
a, jaz štela bom vdihljaje.

Ne predam se derečini!
Če hudo bo? V pečini,
najdem varna si zavetja,
spletem venec si iz cvetja,
ki drži na površini,

mojo dušo, ki sobiva,
s telesom in sta v enem.
Z njima, se naprej poženem...
z vsem, kar se v meni skriva,
da ostanem zate živa.

Pa četudi med spomini?
Rasteš v srčni tekočini,
ki po žilah se pretaka;
Ko med truščem tiho plaka
vsak del mene, na jarini.

Če potonem, preden vdihnem,
me povleče med vrtulje?
V loku rešim se, krivulje,
ko v neznani svet potihnem:
V sebi vem, da ne izdihnem.

Pa čeprav je čas preresen,
in me meče v svet pretesen:
Naj mi volje ne ubije,
naj se vame strah ne vpije,
ko vrtinči vse bolj besen…

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 18. Objeta sva v srebrni snop... (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

18. Objeta sva v srebrni snop...

glasbena podlaga: nazareth-love hurts

http://www.youtube.com/watch?v=L2BjJbKQkgc

Joan Jett - Love Hurts

http://www.youtube.com/watch?v=2TQ3kjEp5Ik&feature=related

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/

Odpri oči… Poglej v strop.
V stenah najinih votlin,
svetloba seva z odprtin.
Objeta sva, v srebrni snop.

Utrinjajo, se v tih večer;
za naju svetijo z neba.
Izrabiva, drug drugega,
ko v reki še miruje zver
in zbegana si išče smer.

Še preden, zdirja v galop
ter trešči tja, čez skalni rob;
zdivjana, vrže naju v nic:
Prižgi mi ogenj plamenic.
Odpri oči… Poglej v strop.

V utrinkih se razbliniva,
ko padla bova, čez greben.
Morda te izgubim? Ne vem?
A, želje vsaj zediniva,
jih v eno vkoreniva,

da upanja ne pogasim…
da znova s tabo se stopim;
kot danes,ko si čisto moj,
deliš poljube mi, v nebroj,
v stenah najinih votlin.

Ko dražiš, popke mi cvetov
in jaz begavo rišem sram.
A, dobro veš, da le igram;
ker nič več nisi negotov:
Loviš signale prek valov.

Ker vse, prav vse ti dovolim,
ko nežno me pobožaš z njim.
Kako naj vrnem ti nazaj?
Pokažem ti nebeški raj:
svetloba seva z odprtin.

Zapolniva trenutek lep,
še preden, greva čez previs:
Želiva si, pa naj bo »bis«!
Naj tok ne steče še v razcep,
zaplujva skupaj v rečni žep…

Obrneš se in jaz sem ob,
zavita v klobčič, v tvoj oklop.
Za večnost vso... delila bi,
spokoj s teboj in spet slasti:
Objeta sva, v srebrni snop.

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 17. Mar čutiš dih, večernih zvezd? (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

17. Mar čutiš dih, včernih zvezd?

glasbena podlaga: Scorpions - Always Somewhere

http://www.youtube.com/watch?v=veW3RA6z9OA

http://www.youtube.com/watch?v=e47R7Z_jwkA&feature=related

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: internet

V sobane tvoje, kjer prelest,
bo v naju vzžarjala požar:
Privzdigni krila mi vladar...
Mar čutiš dih, večernih zvezd?

Vse tisto, kar je že bilo
in tisto, kar je pred menoj.
Ne rabim ogrinjala... Stoj!
Odvrzi vse! Preveč mi bo.
Naj, gola čustva vodijo.

Se ti umikam? Mar v protest?
Na sebi hočem le, dražest,
ki spleta, magična jo vez.
Nalahno, me povleci čez;
v sobane tvoje, kjer prelest,

z vlago prepojenimi,
v hotenjih... teče iz razpok.
V sprijetju, mehkih, čutnih rok,
se v strugi, z mokrimi sledmi,
spet, najin biser prebudi.

Drug drugemu, si dava dar,
ko sedla bom, v tvoj bajar.
Želim, da v njemu zraste cvet,
ko med nihaji… vsaka sled,
bo v naju, vzžarjala požar.

Kjer ogenj, z zrakom se spoji,
kjer daješ in si jemlješ vse,
se mu upiraš… ali ne;
a, vsaka roža zacveti,
kjer želja željo, ne kroti.

Lahko vodnik si… moj brodar,
telesa mojega krmar…
Ker, ko te čutim... v svojo bit,
v večer veslava ali v svit:
Privzdigni krila mi vladar!

Zavel, mi veter je v obraz.
Še malo, prideva na plan;
v novi svet, še nepoznan.
A vedi, da je z nama čas...
četudi, tekla bova v kas.

Svoj amulet, ti dajem v pest.
Naj vodi te, do rimskih cest.
Če razdvoji se že rokav,
počakaj... tam, bo najin splav:
Mar čutiš dih, večernih zvezd?

****************

Znova eno malo presenečenje.
Ravnokar je izšla, nova pesniška zbirka oz. knjižica:
Tokrat proslavlja naša"mah"

ki je v bistvu tudi kriva za ta moj blog.
Nanj me je pripelja

in s tem na široko odprla vrata tudi moji poeziji.

Hvaležna sem ji za to,
kajti brez nje, nikoli ne bi nastalo toliko mojih pesmic.
Skupaj smo se prepletali, utripali, se povelovazli,
lebdeli, tkali, plavali, viharili, deževali,
iskali smisle, nesmisle, se komentirali,
se približevali, mogoče kdaj za trenutek tudi oddaljili,
a potem si bili še bližje, kot kdajkoli prej.

Vso srečo pri zbirki, sicer pa jo bomo tudi skupaj krstili.

Več lahko preberete na njeni strani,
jaz pa bom dodala le še misel
"njeno" in "svojo":

morda stopinjene
bodo čisto vidne.
misel v njih se objame …
in potihne.
kapljica dežjá
k sebi stisne sled,
odtis bo noro hrepenel
še tisoč let.

(avtor: mah)

http://61mah.tuditi.delo.si/2008/04/02/odtis/

In če najdeš ga
morda,
popotnik;
v tihem šelestenju
spisanih besed,
dovoli sebi...
srcu,
da zabije...
objemi
ta, prečudoviti
svet!

Vilinček!

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum: 16. Kaj, če na poti sem zašla? (glosa tudi malo drugače)

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

16. Kaj bo, če znova sem zašla?


glasbena podlaga: Journey - Open Arms (original)
http://www.youtube.com/watch?v=TCL6F_LpAQo&feature=related

Mariah Carey - Open Arms (priredba)
http://www.youtube.com/watch?v=d1zbAqmwJgc&feature=related


(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/

Kaj bo, če znova sem zašla?
Uho čuječe... išče spev,
če me z brokatnih sten odmev,
še vabi v sobe, iz zlata.

In ko odprem, si srčno dver,
med svojim, iščem tvoj utrip.
Kot slepec sem, ki le na tip,
vrteč, v krogu čustev sfer,
ne ve, če pojde v pravo smer…

Omrežena, ne zrem več v tla,
globeli videti ni dna.
Mi misel naj, ne koplje grob,
četudi vodi, na sam rob:
Kaj bo, če znova sem zašla?

Na drugem bregu, čez previs,
v daljave vidim, pred seboj...
svobodno plavam… tam, s teboj,
kjer toplih morij, nosi bris
in pesek riše, src odtis.

Preskočim le, še to vrzel,
kjer reke, je rokav spuhtel.
Ko srčna glasba, se zvrti,
nadenem sončna krila si:
Uho čuječe... išče spev.

In najdem ga… Vem ni zaman.
Vsaj, del poti lahko lebdim.
Je s tankih niti, pajčevin,
spletena brv, na drugo stran:
Morda, pa me ujameš v dlan,

še preden, padem v mrzel?
Morda bo spet, izvir vzkipel,
visoko... dvignil se z razpok?
Prisluhnem mu: Kam nosi zvok?
Če me z brokatnih sten odmev,

še vedno neži, kot nekdaj?
Če v duši zven je žuborenj,
studenec čist in neskaljen?
Če v solzah, sveti se smehljaj?
Da spet povrnem ga nazaj,

odpnem pretesni si kostim:
Ne rabim ga, le kaj bom z njim!
Potem, pogledam si v oči,
če me iz rosnih kapljic... sij,
še vabi v sobe, iz zlata?