POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum
(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)
31. Zanjo, ne iščiva note...
Glasbena podlaga: fiordaliso - non voglio mica la luna
http://www.youtube.com/watch?v=mtU7aRhQvoQ&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=IU0RtcQ9Hng&feature=related
(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)
(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)
31. Zanjo, ne iščiva note...
Glasbena podlaga: fiordaliso - non voglio mica la luna
http://www.youtube.com/watch?v=mtU7aRhQvoQ&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=IU0RtcQ9Hng&feature=related
(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: internet
Duša ne bo več bežala,
v siju, sem tvoje lepote.
Zanjo, ne iščiva note,
glasba brez njih, bo igrala.
Ker mi več, nedri ne spijo,
če me v skrivnostno, oblivaš
in jih počasi... odkrivaš…
Tam, se mi sanje srebrijo,
ko z mesečino drhtijo.
Rekla bi tisočkrat, hvala;
a, je beseda premala,
tisto, kar čutim in nosim.
Naj še poljubov, ti trosim,
duša ne bo več bežala.
Kadar dviguješ gladine,
in valoviva v plimi,
takrat, tesneje se sprimi;
nočem, še pluti v spomine,
v tvoje, bi rada bližine.
Mar te naj gledam, s planote
in zaželim si samote...
ter prepustim se usodi,
da me zapelje in vodi?
V siju sem tvoje lepote.
Kadar me z njo, razsvetljuješ.
puščaš sledi mi medene.
Moji utripi iz vene,
dajejo ti, da kraljuješ,
lepih mi misli nasnuješ.
Naj se sramujem golote?
Riševa si… kažipote;
vseh tistih, poti do nebes.
Tam, arija poje teles.
Zanjo ne iščiva note.
V višave se sliši, nje glas.
Med zvezde, sprehaja se zven.
Da zvok nje, ne bil bi zgubljen,
še dolgo... krasil bi parnas.
Odvrziva težki kiras
Duša ne bo več bežala,
v siju, sem tvoje lepote.
Zanjo, ne iščiva note,
glasba brez njih, bo igrala.
Ker mi več, nedri ne spijo,
če me v skrivnostno, oblivaš
in jih počasi... odkrivaš…
Tam, se mi sanje srebrijo,
ko z mesečino drhtijo.
Rekla bi tisočkrat, hvala;
a, je beseda premala,
tisto, kar čutim in nosim.
Naj še poljubov, ti trosim,
duša ne bo več bežala.
Kadar dviguješ gladine,
in valoviva v plimi,
takrat, tesneje se sprimi;
nočem, še pluti v spomine,
v tvoje, bi rada bližine.
Mar te naj gledam, s planote
in zaželim si samote...
ter prepustim se usodi,
da me zapelje in vodi?
V siju sem tvoje lepote.
Kadar me z njo, razsvetljuješ.
puščaš sledi mi medene.
Moji utripi iz vene,
dajejo ti, da kraljuješ,
lepih mi misli nasnuješ.
Naj se sramujem golote?
Riševa si… kažipote;
vseh tistih, poti do nebes.
Tam, arija poje teles.
Zanjo ne iščiva note.
V višave se sliši, nje glas.
Med zvezde, sprehaja se zven.
Da zvok nje, ne bil bi zgubljen,
še dolgo... krasil bi parnas.
Odvrziva težki kiras
Voda, svetli naj kristala.
Da v nje tokovih, veslala,
še dolge bi dneve… noči.
Ne rabiva močnih luči:
Glasba brez njih bo igrala.


