glasba: Debussy Clair de Lune
http://www.youtube.com/watch?v=KKPBtZ0Zzok&feature=related
slika: Stanka Golob
Ne vem kam me nosijo solzni tokovi,
a čustvom se svojim
ne morem upreti.
Morda si preveč
sem pustila želeti,
užiti ljubezen
vso njeno lepoto?
Še vedno sem tukaj,
še reka mi teče…
Globoko v meni vse sanje živijo.
Ko vpijam vonjave,
po tebi dišijo,
kot vigredno cvetje
se z njimi prebujaš.
Ne vem kam me nosijo solzni tokovi,
ko v svojem nemiru
odgovore iščem.
Visoke so gore,
stojim pod stopniščem,
pogled me odnaša
do mavrice naju.
Še vedno sem tukaj,
še sonce je v meni…
Nalahno pobožam odsev mesečine.
Sedanjost, prihodnost…
naj nikdar ne mine.
Prenežne so misli,
ker v sebi sem dete.
Ne vem kam me nosijo solzni tokovi,
ko v toplem smehljaju
si upanja puščam.
Vse žalostne misli,
zdaj v sebi opuščam:
Morda pa le sonček
mi malo nagaja?
***
Zgoraj priložene slike so avtorska dela:
umetnice Stanke Golob(več o njej pa v spremnem besedilu)
Njeno razstavo si je bilo moč ogledati v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,
do 17.1.2009
MEHKE STENE
Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost.Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.spremna
beseda:Nataša Kovšca
naslov slike: obvezna smer in avtorica
